OPIS ZASIPA

Vas Zasip (545 m) leži 2 km severno od Bleda na južnem, prisojnem pobočju hriba nad vasjo-Homa. France Prešeren, največji slovenski pesnik, je poimenoval Zasip »oltar Gorenjske«, saj z vrha Homa lahko uživamo v čudovitem razgledu na Bled in okolico. Njeno ozemlje omejuje na severu reka Radovna z 1,6 km dolgo čudovito sotesko Vintgar, na zahodu železniška proga Podhom-Bled-jezero, na vzhodu Sava Dolinka, na jugu pa se ravninski svet odpira proti Bledu. V zgodovinskih listinah se vas prvič omenja že leta 1075. O zgodovini vasi je ohranjenih bolj malo podatkov. Župnijsko kroniko, ki je popisovala vaške dogodke par stoletij nazaj, so med drugo svetovno vojno uničili Nemci. Leta 1463 je bila ustanovljena fara. Današnja župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je bila prvič omenjena v 13. stoletju, močno prenovljena v baročnem slogu pa leta 1778.
Za hribom Sv. Katarine so živeli prvotni prebivalci v gozdovih, skalnih votlinah in drugih zavetiščih ter se preživljali največ z lovom in kasneje z živinorejo in z njo povezanim pašništvom. Kasnejši prebivalci vasi ob pričetku našega štetja so bili Kelti, ki so se kot begunci iz severne Italije, Švice in zahodne Nemčije umikali pred nasiljem Rimljanov. Na Homu stoji cerkvica Sv. Katarine, ki je v osnovi gotska. Zgrajena je bila okoli leta 1400 in ima zanimivo zgodovino. V 15. st. je papež Aleksander VI. potrdil bratovščino Sv. Katarine, na osnovi česar se je razvila božja pot. Za godovni dan Sv. Katarine, 25. novembra, so takratni trdni kmetje po vrstnem redu darovali kravo, ki so jo na Homu zaklali in spekli ter z njo pogostili revne romarje. Ena od zanimivosti cerkvice je, da je bil pod njenim pragom zakopan zaklad precejšnje vrednosti. Med umikom Napoleonove vojske iz Rusije je neki francoski general na tem mestu zakopal vojaško skrinjo, v kateri so bili denar in dragulji za plače francoskih vojakov. Med boji v severni Italiji je bil general smrtno ranjen, pred smrtjo pa je skrivnost zaupal prijatelju, ki je s pomočjo dveh domačinov izkopal omenjeni zaklad. V času turških vpadov v našo domovino je imela cerkvica obrambni zid in značaj križnih ognjev. Če bi se bližali Turki, bi zažgali kresove na Homu, pri Sv. Petru nad Begunjami in na Šmarjetni gori.