ZNAMENITOSTI

Soteska Vintgar

Soteska Vintgar leži med hriboma Hom in Boršt, kjer je ostala skrita očem vse do leta 1891. Dolga je 1,6 kilometra, oblikovala pa jo je reka Radovna v zadnji ledeni dobi, ki je zarezala svojo strugo tudi 250 m globoko. Na vhodu v sotesko je 13 m visoka stopnja, preko katere, v vsej svoji veličini, teče Radovna kot slap Šum. Če si želite slap malo bolje ogledati, pojdite po stopnicah navzdol in preko mostu do razgledne točke. Tu je zelo lep pogled na padajoč in »šumeč« slap. Skozi sotesko Vintgar je speljana lesena pot, s katere lahko med sprehodom opazujete različne oblike, ki so posledica živahnega toka Radovne: slapove, brzice, tolmune in erozijske lonce. V bistri in hladni vodi, ki priteče izpod naše najvišje gore, Triglava, lahko opazimo številne potočne postrvi. Ko po prijetnem in osvežujočem sprehodu pridete skozi sotesko, se je možno vrniti nazaj po isti poti ali pa se raje sprehodite po poti na »sončnem« pobočju Homa nazaj do cerkve sv. Katarine.

Slap Šum (foto: Anja Šmit)

Vintgar (foto: Anja Šmit)Vintgar (foto: Ciril Kraigher)

Vintgar (foto: Anja Šmit)Vintgar (foto: Anja Šmit)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vintgar (foto: Anja Šmit)Na poti do sv. Katarine (foto: Anja Šmit)

Na poti do sv. Katarine (foto: Anja Šmit)

 

Sava dolinka

Najdaljša slovenska reka, Sava, teče na vzhodnem koncu Zasipa. Če bi se ji radi približali, se morate spustiti do Piškovce. Tu stoji tudi hidroelektrarna. Če si zaželite adrenalinskih užitkov, se je od tu možno spustiti z raftom.

Sava Dolinka v Piškovci (foto: Anja Šmit)

 

Razgledna točka na Homu

Pri cerkvi Sv. Katarine stoji lesena klop, kjer si lahko odpočijemo po vzponu do tja in pri tem občudujemo lep razgled, ki se nam odpira pred očmi. Zaradi impozantne podobe Homa, kot je viden iz Vrbe, ga je naš največji pesnik, France Prešeren, poimenoval kar »oltar Gorenjske«.

Na severovzhodu in vzhodu stojijo mogočne Karavanke z najvišjo goro, 2.236 m visokim Stolom. Proti jugu mu sledi Begunjščica (2.060 m) in na njenem pobočju stoji, mogoče bolj poznan, Roblekov dom. Obenem se pod Karavankami že začenjajo Kamniško-Savinjske Alpe, kamor sodi tudi Sv. Peter nad Begunjami. Dobrča je naslednja (1.634 m) in nato Storžič (2.132 m) ter Krvavec (1.853 m) z znanim smučiščem. Pod nami je ravnina, Ljubljanska kotlina, ki se vzhodno od Homa šele začenja, nato pa se proti jugovzhodu razširi. Preseka jo le terasasta dolina Save dolinke. Na jugu se zopet začne višji svet, tokrat Julijske Alpe s svojimi visokimi kraškimi planotami. Najbolj je vidna Jelovica, ki se nato proti zahodu nadaljuje v Pokljuko. Z razgledne točke vidimo na jugozahodu Stražo in Grajski hrib, med katerima se skriva Blejsko jezero.

Panorama s Homa (foto: Anja Šmit)

 

Vrh Homa

Na vrh Homa (834 m) se lahko povzpnemo po gozdni poti, ki se začne med razgledno točko na Homu in Picerijo Jurček. Pot se počasi vzpenja skozi gozd in po približno 20 do 30 minutah hoje dosežemo vrh, kjer stoji križ, in kjer se lahko vpišemo v vpisno knjigo. Vrh Homa je priljubljena rekreacijska točka mnogih vaščanov. Privlačna je za vse, ki bi si radi odpočili v naravi, pot pa nam lahko, če smo dovolj tihi, prekrižajo divje živali, kot so veverice in srne.

Vrh Homa (foto: Anja Šmit)

 

Vrh Homa (foto: Anja Šmit)Na vrhu Homa (foto: Anja Šmit)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pot na vrh Homa (foto: Anja Šmit)

Pot na vrh Homa (foto: Anja Šmit)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Cerkev sv. Katarine

Stoji na Homu na 650 m n.v. Prvič je bila omenjena leta 1500, zanimiva pa je zaradi skodlaste oblike strehe zvonika. Obdaja jo taborsko obzidje, ki je ostanek iz časa turških vpadov.

Cerkev sv. Katarine (foto: Ciril Kraigher)Cerkev sv. Katarine (foto: Ciril Kraigher)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Cerkev sv. Janeza Krstnika

To je župnijska cerkev in največja izmed treh cerkva, ki stojijo v Zasipu. Prvič je bila omenjena v 13. stoletju. V osnovi je gotska stavba, ki je bila obnovljena v baročnem slogu.

 Cerkev sv. Janeza Krstnika (foto: Božo Vilman)

 

Cerkev sv. Trojice

Manjša cerkev, ki stoji v Sebenjah. Zgrajena je bila leta 1606, znana je po tem, da se v njej nahaja zvon iz 14. stoletja.

Cerkev sv. Trojice (foto: Mateja Vilman)